Ključna razlika - pozitivizem vs logični pozitivizem
Pozitivizem je filozofska teorija, ki trdi, da vsa pozitivna znanja temeljijo na naravnih pojavih in njihovih lastnostih ter odnosih, ki jih potrjujejo empirične znanosti. Logični pozitivizem je teorija, ki se je razvila iz pozitivizma in trdi, da so vse pomembne izjave analitične ali dokončno preverljive. Ključna razlika med pozitivizmom in logičnim pozitivizmom torej temelji na njihovi zgodovini in vplivu, ki ga imajo drug na drugega.
Kaj je pozitivizem?
Pozitivizem je filozofska teorija, ki trdi, da je samo verodostojno znanje znanstveno znanje, znanje pa je mogoče pridobiti le iz pozitivnih teorij afirmacije z znanstvenimi metodami. Znanstvene metode se tukaj nanašajo na preiskovanje dejstev na podlagi opaznih, merljivih in empiričnih dokazov, ki so lahko predmet načel razmišljanja in logike. Tako ta teorija kot znanje sprejema le znanstveno in empirično preverljiva dejstva.
Nauk o pozitivizmu je v devetnajstem stoletju razvil francoski filozof Auguste Comte. Izjavil je, da je svet v iskanju resničnega napredoval skozi tri faze: teološko, metafizično in pozitivistično. Comte je menil, da je treba teologijo in metafiziko nadomestiti s hierarhijo znanosti.
Pozitivizem je po svojem pogledu podoben scientizmu in je tesno povezan z naturalizmom, redukcionizmom in verifikacionizmom. Pozitivizem je bil pozneje razvejan tudi v različne kategorije, kot so pravni pozitivizem, logični pozitivizem in sociološki pozitivizem.
Avgust Comte
Kaj je logični pozitivizem?
Logični pozitivizem je teorija v logiki in epistemologiji, ki se je razvila iz pozitivizma. Ta teorija je znana tudi kot logični empirizem. Po tej teoriji mora vse človeško znanje temeljiti na logičnih in znanstvenih osnovah. Tako izjava postane smiselna le, če je bodisi povsem formalna bodisi empirična za preverjanje. Številni logični pozitivisti metafiziko popolnoma zavračajo, ker je ni mogoče preveriti. Večina zgodnjih logičnih pozitivistov je podpirala pomen merila preverljivosti in verjela, da vse znanje temelji na logičnem sklepanju iz preprostih "protokolarnih stavkov", ki temeljijo na opaznih dejstvih. Nasprotovanje metafiziki in preverljivo pomensko merilo sta glavni značilnosti logičnega pozitivizma.
Moritz Schlick, začetnik logičnega pozitivizma
Kakšna je razlika med pozitivizmom in logičnim pozitivizmom?
Opredelitev: (iz slovarja Merriam-Webster)
Pozitivizem je teorija, da sta teologija in metafizika prej nepopolna načina znanja in da pozitivno znanje temelji na naravnih pojavih ter njihovih lastnostih in odnosih, kar potrjujejo empirične znanosti.
Logični pozitivizem je filozofsko gibanje 20. stoletja, ki trdi, da so vse smiselne izjave bodisi analitične bodisi dokončno preverljive ali vsaj potrdljive z opazovanjem in eksperimentiranjem ter da so zato metafizične teorije povsem brez pomena.
Zgodovina:
Pozitivizem je bil razvit pred 20 th stoletja.
Logični pozitivizem se je razvila iz pozitivizma, v 20 th stoletja.
Vljudnost slike:
"Auguste Comte" Ron Bolender (javna domena) prek Wikimedije Commons
“Schlick sitting” (javna domena) prek Wikimedije Commons
