Nadloga vs malomarnost
V skladu z odškodninsko zakonodajo so nadlegovanje in malomarnost civilne kršitve, ki povzročijo škodo drugim zaradi dejanja storitve ali opustitve s strani posameznika in povzročijo odškodnino žrtvi. Obstajajo podobne pravne obveznosti v primeru motenja in malomarnosti, vendar obstajajo razlike med tema dvema civilnima krivicama, odvisno od konteksta in namena prestopnika ali osebe, ki stori škodo. Ta članek poskuša ugotoviti te razlike med nadlogami in malomarnostjo.
Nadloga
Če oseba ustvari pogoj, ki posega v pravice posameznika, da uživa svojo lastnino, potem naj bi storila nadlegovanje, ki je po odškodninski zakonodaji kazniva. To je lahko dejanje ali opustitev krivca, kot je zvočno onesnaženje, onesnaženje s plinom ali prisilno zasedanje dela premoženja tožnika. Če ste lastnik nepremičnine in vas sosedova dejanja motijo, ker ovirajo neprekinjeno uživanje vaše zasebne lastnine, lahko za soseda pridobite nadlogo. Temu pravimo tudi zasebna nadloga, ki se razlikuje od javne nadloge. Če se sklicujemo na zakon o odškodninski odgovornosti,tožnik mora biti sposoben dokazati, da je dejanje ali opustitev obdolženca namerno in mu na tak ali drugačen način povzroča fizično škodo na premoženju ali nelagodje.
Malomarnost
Malomarnost je večinoma dejanje, storjeno nenamerno, ali opustitev, ki povzroči škodo drugemu posamezniku in povzroči civilno napako. V primeru posega, ki je povzročen iz malomarnosti, je poseganje v uživanje zasebne lastnine posledica dejstva, da obdolženec ni pravilno poskrbel. To pomeni, da dejanje ali opustitev ni namerna, temveč zaradi malomarnosti obdolženca. Če je obdolženec organiziral zabavo in zvečer predvajal glasno glasbo, misleč, da ni čas za spanje, kljub temu povzroča sitnost tožniku in odškodninskopravnemu zakonu.
Kakšna je razlika med Nadloga in Malomarnost?
• Če je dejanje ali opustitev obdolženca namerno, se šteje za nadlogo, če pa ni namerno in povzroča sitnost zaradi pomanjkanja ustrezne oskrbe, pa se po odškodninski zakonodaji opredeli kot malomarnost.
• Če obdolženčevo dejanje moti pravico do uživanja lastnika nepremičnine in lahko dokaže, da je namerno, lahko zoper obdolženca pridobi nadležno pisno izjavo.
• Odgovornost obdolženca v primeru motenj je veliko večja kot v primeru malomarnosti.
• V primeru malomarnosti obstaja odgovornost, ki temelji na krivdi, medtem ko obstaja stroga odgovornost za materialno škodo v primeru motenja.
