Polarne vezi proti polarnim molekulam
Polarnost nastane zaradi razlik v elektronegativnosti. Elektronegativnost daje merjenje atoma za privabljanje elektronov v vezi. Običajno se za označevanje vrednosti elektronegativnosti uporablja Paulingova lestvica. V periodnem sistemu obstaja vzorec, kako se spreminjajo vrednosti elektronegativnosti. Fluor ima najvišjo vrednost elektronegativnosti, ki je po Paulingovi lestvici 4. Od leve proti desni skozi obdobje se vrednost elektronegativnosti povečuje. Zato imajo halogeni v določenem obdobju večje vrednosti elektronegativnosti, elementi skupine 1 pa sorazmerno nizke vrednosti elektronegativnosti. V skupini se vrednosti elektronegativnosti zmanjšujejo. Ko dva ista atoma ali atomi z enako elektronegativnostjo tvorita vez med njima, ti atomi elektronski par potegnejo na podoben način. Zatonavadno si delijo elektrone in tovrstne vezi so znane kot kovalentne vezi.
Kaj so polarne obveznice?
Kadar pa sta atoma različna, sta njihovi elektronegativnosti pogosto različni. Toda stopnja razlike je lahko večja ali nižja. Zato vezani elektronski par bolj vleče en atom v primerjavi z drugim atomom, ki sodeluje pri tvorbi vezi. To bo povzročilo neenakomerno porazdelitev elektronov med obema atomoma. Te vrste kovalentnih vezi so znane kot polarne vezi. Zaradi neenakomerne delitve elektronov bo imel en atom rahlo negativen naboj, drugi atom pa nekoliko pozitiven naboj. V tem primeru pravimo, da so atomi dobili delni negativni ali pozitivni naboj. Atom z višjo elektronegativnostjo dobi rahel negativni naboj, atom z nižjo elektronegativnostjo pa rahel pozitivni naboj. Polarnost pomeni ločitev nabojev. Te molekule imajo dipolni moment. Dipolni moment meri polarnost vezi in se običajno meri v debajih (ima tudi smer).
Kaj so polarne molekule?
In a molecule, there can be at least one bond or more than that. Some bonds are polar, and some bonds are non-polar. For a molecule to be polar, all the bonds collectively should produce an uneven charge distribution within the molecule. Further, molecules have different geometries, so the distribution of bonds also determines the polarity of the molecule. For example, hydrogen chloride is a polar molecule with only one bond. Water molecule is a polar molecule with two bonds. And ammonia is another polar molecule. The dipole moment in these molecules is permanent because they have arisen due to the electronegativity differences, but there are other molecules, which can be polar only in certain occasions. A molecule with a permanent dipole can induce a dipole in another non polar molecule and then that will also become temporary polar molecules. Even within a molecule certain changes may cause a temporally dipole moment.
Kakšna je razlika med polarnimi vezmi in polarnimi molekulami?
• Polarne molekule imajo polarno vez.
• Vez je polarna, kadar imata atoma, ki sodelujeta pri tvorbi vezi, različno elektronegativnost. V polarni molekuli bi morale vse vezi ustvariti polarnost.
• Čeprav ima molekula polarne vezi, molekula ne postane polarna. Če je molekula simetrična in so si vse vezi podobne, lahko molekula postane nepolarna. Zato niso vse molekule s polarnimi vezmi polarne.
