Hlapni vs nehlapni spomin
Hlapne in nehlapne so klasifikacije v računalniškem pomnilniku. Hlapni pomnilnik je vrsta računalniškega pomnilnika, ki zahteva napajanje, da ohrani shranjene podatke, medtem ko obstojni pomnilnik ne zahteva osveževanja, da bi ohranil pomnilniške vrednosti.
Kaj je hlapljiv spomin?
Hlapni pomnilnik je vrsta pomnilnika pri računalništvu, ki potrebuje moč za shranjevanje shranjenih informacij. Vsebino pomnilniške naprave je treba redno osveževati, da se prepreči izguba podatkov. Moduli RAM (Random Access Memory) v računalnikih in začasni pomnilnik v procesorjih so primeri hlapnih komponent pomnilnika. (Preberite razliko med RAM in predpomnilnikom)
Naprave RAM so zgrajene z velikim sklopom kondenzatorjev, ki se uporabljajo za začasno shranjevanje tovora. Vsak kondenzator predstavlja en pomnilniški bit. Ko je kondenzator napolnjen, je logično stanje 1 (visoko), pri praznjenju pa logično stanje 0 (nizko). In vsak kondenzator je potreben za polnjenje v rednih intervalih za neprekinjeno hranjenje podatkov, to ponavljajoče se polnjenje je znano kot cikel osveževanja.
Obstajajo trije glavni razredi RAM-a, to so statični RAM (SRAM), dinamični RAM (DRAM) in RAM s fazno spremembo (PRAM). V SRAM se podatki shranjujejo z uporabo stanja enega flip-flopa za vsak bit, v DRAM-u pa se za vsak bit uporablja en kondenzator. (Preberite več o razliki med SRAM in DRAM)
Kaj je trajni spomin?
Nehlapni pomnilnik je vrsta računalniškega pomnilnika, ki ga ni treba osvežiti, da bi ohranil pomnilniške vrednosti. Vse vrste ROM-jev, bliskovnih pomnilnikov, optičnih in magnetnih pomnilniških naprav so trajne pomnilniške naprave.
Najzgodnejše naprave ROM (samo za branje pomnilnika) so imele samo možnost branja, ne pa tudi pisanja ali urejanja vsebine. V nekaterih primerih je mogoče podatke spremeniti, vendar s težavo. Najstarejši polprevodniški ROM je Mask ROM, kjer vsebino pomnilnika programira proizvajalec sam in je ni mogoče spremeniti.
PROM ali Programabilni ROM je bil razvit na osnovi Mask ROM-a, kjer lahko uporabnik programira pomnilnik, vendar le enkrat. EPROM (Erasable Programmable ROM) je izbrisljiva pomnilniška naprava, ki jo je mogoče izbrisati z izpostavljenostjo UV svetlobi in jo programirati z višjimi napetostmi. Ponavljajoča se izpostavljenost UV-svetlobi sčasoma poslabša sposobnost shranjevanja IC.
EEPROM ali elektronsko izbrisljiv programabilni ROM je podaljšek iz EPROM-a, kjer lahko uporabnik večkrat programira pomnilnik. Vsebino pomnilniške komponente je mogoče brati, zapisovati in spreminjati s pomočjo posebej zasnovanega vmesnika. Enote mikrokrmilnika so primeri naprav EEPROM. Flash pomnilnik je razvit na osnovi arhitekture EEPROM.
Trdi diski (HDD) so tudi nehlapne sekundarne naprave za shranjevanje podatkov, ki se uporabljajo za shranjevanje in pridobivanje digitalnih informacij v računalnikih. Trdi diski so pomembni zaradi svoje zmogljivosti in zmogljivosti. Kapaciteta trdih diskov se od pogona do pogona razlikuje, vendar se s časom nenehno povečuje.
Optične pomnilniške naprave, kot so CD-ji DVD-ji in diski BluRay, so prav tako trajne pomnilniške naprave. V to kategorijo lahko vključimo tudi bušilice in magnetne trakove, ki so se uporabljali v zgodnjih računalnikih.
Kakšna je razlika med hlapnim in nehlapnim spominom?
• Hlapni pomnilnik potrebuje osvežitev, da ohrani shranjeno vsebino, medtem ko nehlapni pomnilnik ne.
• Hlapni pomnilnik potrebuje napajanje, da ga ohrani, medtem ko ga nehlapni pomnilnik ne potrebuje. Če izgubite napajanje hlapljivega pomnilnika, se vsebina samodejno izbriše.
• RAM je glavna vrsta nestanovitnega pomnilnika in se uporablja kot začasno hrambo informacij pred in po obdelavi. Naprave ROM se uporabljajo za daljše shranjevanje podatkov ali informacij. (Preberite več o razliki med ROM in RAM)
• Sekundarne naprave za shranjevanje, ki se uporabljajo v računalnikih, so nehlapne pomnilniške naprave.
• Hlapne pomnilniške naprave so v glavnem polprevodniške naprave, nehlapni pomnilnik pa je lahko polprevodniški, magnetni ali optični.
