Statično vs dinamično modeliranje
Vsak sistem je mogoče opisati z uporabo matematičnega modela, ki vsebuje matematične simbole in pojme. Matematično modeliranje je ime procesa, ki se izvaja za razvoj modela za določen sistem. Teh matematičnih modelov ne uporabljajo samo znanosti o življenju, temveč tudi družbene vede. Dejansko se ti matematični modeli pogosto uporabljajo v umetniškem predmetu, kot je ekonomija. Obstaja veliko vrst matematičnih modelov, vendar ni nobenega trdega pravila in v različnih modelih se kar nekaj prekriva. Eden od načinov razvrstitve matematičnih modelov je umestitev v statično modeliranje in dinamično modeliranje. V tem članku bomo poudarili razlike med tema dvema vrstama matematičnega modeliranja.
Kakšne so razlike med statičnim modeliranjem in dinamičnim modeliranjem?
Najbolj opazna razlika med statičnimi in dinamičnimi modeli sistema je v tem, da se dinamični model nanaša na izvajalni model sistema, statični model pa je model sistema, ki ni med izvajanjem. Druga razlika je v uporabi diferencialnih enačb v dinamičnem modelu, ki so opazne zaradi njihove odsotnosti v statičnem modelu. Dinamični modeli se nenehno spreminjajo glede na čas, medtem ko so statični modeli v stanju ravnotežja.
Statični model je bolj strukturni kot vedenjski, dinamični model pa predstavlja vedenje statičnih komponent sistema. Statično modeliranje vključuje diagram razredov in diagrame objektov ter pomoč pri prikazovanju statičnih sestavnih delov sistema. Dinamično modeliranje pa je sestavljeno iz zaporedja operacij, sprememb stanja, dejavnosti, interakcij in pomnilnika.
Statično modeliranje je bolj togo kot dinamično, saj gre za časovno neodvisen pogled na sistem. Ni ga mogoče spremeniti v realnem času, zato ga imenujemo statično modeliranje. Dinamično modeliranje je prilagodljivo, saj se lahko s časom spreminja, saj prikazuje, kaj objekt počne s številnimi možnostmi, ki se lahko pojavijo s časom.
