Varnostni svet OZN proti Generalni skupščini OZN
Generalna skupščina OZN in Varnostni svet sta dva glavna organa Združenih narodov, ki je mednarodna organizacija, ustanovljena po drugi svetovni vojni leta 1945. ZN so nastali kot Liga narodov, ki je bila ustanovljena leta skupina držav, ki je nasprotovala nacistični Nemčiji in Japonski. OZN je imel širši program ustavitve vojn med državami članicami, tako da jih je spodbudil k dialogu. OZN ima veliko hčerinskih organizacij, ki opravljajo dela na različnih koncih sveta. Obstaja šest glavnih organov OZN, in sicer:
- Generalna skupščina
- Varnostni svet
- Ekonomsko-socialni svet
- Sekretariat
- Mednarodno sodišče
- Skrbniški svet ZN
V imenu OZN delujejo številne druge pomembne agencije, med njimi so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovni program za hrano (WFP) in Otroški sklad za nujne primere (UNICEF).
Varnostni svet OZN
Morda so najpomembnejši organi OZN, saj opravljajo dolžnost ohranjanja miru in varnosti na svetu. Listina OZN je Varnostnemu svetu omogočila izvajanje mirovnih misij v vojno razdejanih državah. Pooblaščen je tudi za mednarodne sankcije, tako fizične kot ekonomske proti članom, ki se zmotijo. Varnostni svet lahko celo sproži vojaško akcijo proti kateri koli svoji članici, če so okoliščine skrajne. Vsa pooblastila Varnostnega sveta imajo pet stalnih članic, ki so ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Francija in Rusija. Člani nadzornega sveta ostanejo na sedežu OZN v New Yorku, tako da lahko kadar koli organizirajo kakršen koli nujni sestanek. Poleg teh 5 stalnih članov je še 15 nestalnih članov nadzornega sveta, ki imajo mandat 2 leti in so izvoljeni med državami članicami.
Posebnost SC je njegov sistem veta, s katerim ima vsak stalni član pravico veta. To pomeni, da lahko s sprejetjem veta prepreči sprejetje predloga. V skladu z listino OZN lahko nadzorni svet poseže v vsako situacijo, ki lahko povzroči mednarodne spore ali trenja.
Generalna skupščina OZN
Je eden glavnih organov OZN in zajema vse države članice. V OZN je 192 držav članic. V glavnem sodeluje pri pripravi proračuna ZN, imenovanju nestalnih članov v Varnostni svet in pripravi priporočil OZN glede njegovih različnih organov in agencij. Ta priporočila se imenujejo resolucije Generalne skupščine. V Generalni skupščini se glasuje o številnih zadevah, kot so sprejem ali izključitev članov, proračunski vidiki, volitve članov v različne organe itd. Vsa priporočila Generalne skupščine so sprejeta z dvotretjinsko večino in vsak narod ima en glas samo. Generalna skupščina lahko daje priporočila o vseh zadevah, razen miru in varnosti, ki je v domeni Varnostnega sveta.
Razlika med Varnostnim svetom in Generalno skupščino
Jasno je, da sta Varnostni svet in Generalna skupščina pomembna organa Združenih narodov, ki opravljata različne funkcije. Podobna sta si v smislu, da si oba prizadevata za isti cilj OZN, ki je preprečevanje vojn in sporov med državami članicami. Podobna sta si tudi v smislu, da sta oba pod vodstvom generalnega sekretarja Združenih narodov. Obstaja pa veliko očitnih razlik.
Varnostni svet OZN ima 5 stalnih in 15 nestalnih članic, skupaj 20 članov; Generalna skupščina OZN šteje 192 članov.
Medtem ko je Generalna skupščina demokratična v smislu, da ima vsak član, ne glede na to, kako močan je, en glas, Varnostni svet sestavlja pet velesil sveta, ki lahko enostransko ukrepajo na podlagi svojih veto pooblastil.
Generalna skupščina obravnava vse zadeve, razen mednarodnega miru in varnosti, ki je izključno področje Varnostnega sveta
Resolucije Varnostnega sveta so za države članice zavezujoče, Generalna skupščina pa daje le splošne pripombe.
