Interaktivna vs pasivna grafika
Izraz računalniška grafika se nanaša na vse tisto, kar ni zvok in besedilo na monitorju računalnika. Razvoj grafike v računalnikih je navadnim ljudem olajšal interakcijo in razumevanje informacij brez zvoka ali besedila. Računalniška grafika je imela velik vpliv v smislu, da omogoča učinkovito komunikacijo med ljudmi in računalniki. V osnovi obstajata dve vrsti računalniške grafike, in sicer interaktivna računalniška grafika (IGU) in pasivna računalniška grafika. Glavna razlika med obema vrstama je, da medtem ko lahko uporabnik v interaktivni računalniški grafiki komunicira z grafiko in jo lahko spreminja, v pasivni računalniški grafiki tega ne more storiti, torej nima nadzora nad slikami.
Interaktivna grafika ima veliko prednosti pred pasivno
• Višja kakovost slik
• Poceni
• Večja produktivnost
• Nizka analiza
Obstajajo trije glavni sestavni deli interaktivne računalniške grafike, in sicer digitalni pomnilnik, monitor in krmilnik zaslona. Zaslon je v digitalnem pomnilniku shranjen v obliki binarnih števil, ki predstavljajo posamezne piksle. Ko gre za črno-belo grafiko, so informacije v obliki 1 in 0 v digitalnem pomnilniku. Matriko 16 x 16 slikovnih pik lahko predstavimo z 32 bajti, shranjenimi v digitalnem pomnilniku. Krmilnik zaslona je tisti, ki te podatke bere v obliki binarnih števil in jih pretvori v video signale. Ti signali se napajajo na monitor, ki ustvarja črno-bele slike. Krmilnik zaslona te informacije ponovi 30-krat na sekundo, da na zaslonu ostane enakomerna grafika. Kot uporabnik lahko sliko spremenite tako, da ustrezno spremenite podatke, shranjene v digitalnem pomnilniku.
