Mikroprocesor proti mikrokrmilniku
Mikroprocesor in mikrokrmilnik sta v bistvu procesorja, ki sta namenjena zagonu računalnikov. Tip računalniške opreme, ki jo poganjata, je različen, čeprav je v bistvu glavna naloga tako mikroprocesorja kot mikrokrmilnika enaka. Oboje na splošno imenujemo jedro katerega koli stroja, ki ima računalniško obliko. Ena je specializirana oblika procesorja, druga pa v vseh računalnikih.
Mikroprocesorji
Mikroprocesorjem običajno rečemo tisto, kar imenujemo centralna procesorska enota, znana tudi kot srce in možgani katerega koli računalniškega stroja. Za izvajanje naloge je potreben mikroprocesor. Ti so splošnega pomena, zato je rečeno, da je mikroprocesor bistven za izvajanje logičnih operacij. Mikroprocesorji so konfigurirani v mikročipe, da služijo njihovemu namenu za zagon računalnika in zagonskih ukazov, kadar koli in ko je računalnik pozvan, da to stori.
Mikrokrmilniki
Mikrokrmilniki so po naravi specifični za nalogo, ki jo morajo opraviti. Mikrokrmilnik je običajno prisoten v avtomobilih in napravah in ima na svoji plošči mikroprocesor za izvajanje vseh logičnih operacij pripomočka. Ko je mikrokontroler enkrat programiran, lahko deluje samostojno, saj ima shranjen nabor navodil, ki jih izvaja po potrebi. Za mikrokrmilnik lahko rečemo, da je majhen mikroprocesor, ki ima CPU, RAM, ROM ter vhodna in izhodna vrata, vdelana v en sam mikročip.
Razlika med mikroprocesorjem in mikrokrmilnikom
Glavna razlika med mikroprocesorjem in mikrokrmilnikom so njihove funkcije. Kjer ima mikroprocesor bolj splošne funkcije, je mikrokrmilnik bolj specifičen za svojo nalogo.
Mikroprocesor morda tudi ni programiran za izvajanje nalog v realnem času, medtem ko mikrokrmilnik, na primer v napravah, ki morajo nadzorovati temperaturo vode ali morda izmeriti temperaturo v prostoru, zahteva spremljanje v realnem času, zato z vgrajenim naborom navodil mikrokrmilnik deluje sam.
Mikroprocesor zahteva stalni vnos človeka, na primer v osebnem računalniku, da lahko navodila zaženete. Mikroprocesor je pomnilnik računalniškega stroja, medtem ko mikrokrmilnik integrira celoten računalnik v en čip. Ne samo, da ima vgrajen pomnilnik, temveč ima tudi vhodna in izhodna vrata ter zunanje naprave, kot so časovniki in pretvorniki. Vse to je mogoče rešiti z enim dotikom.
Zaključek
Tako mikroprocesorji kot mikrokrmilniki morajo zagnati ukaze in zato zagnati napravo samostojno, vendar je zaradi najmanjše arhitekturne zasnove mikrokrmilnika človek zainteresiran za naloge, ki jih lahko opravi v primerjavi z mikroprocesorjem. Kadar oseba v svojih računalnikih zahteva vodenje besedilnega dokumenta ali videoigre, v bistvu uporablja mikroprocesor, kadar pa mora delati z mikrovalovno pečico, pa z mikrokrmilnikom. Zato so mikrokrmilniki bolj specifični za napravo, za katero so konfigurirani.
