Hidroliza proti kondenzaciji
Kondenzacija in hidroliza sta dve vrsti kemičnih reakcij, ki sodelujeta pri tvorbi vezi in pretrganju vezi. Kondenzacija je obratna s hidrolizo. Ti dve vrsti reakcij pogosto najdemo v bioloških sistemih in te reakcije uporabljamo tudi za pridobivanje številnih komercialno pomembnih izdelkov.
Kondenzacija
Kondenzacijske reakcije so vrsta kemijske reakcije, pri kateri se majhne molekule združijo in tvorijo veliko eno molekulo. Reakcija poteka znotraj dveh funkcionalnih skupin v molekulah. Druga značilnost kondenzacijske reakcije je, da se med reakcijo izgubi majhna molekula. Ta molekula je lahko voda, vodikov klorid, ocetna kislina itd. Če je izgubljena molekula voda, so te vrste kondenzacijskih reakcij znane kot dehidracijske reakcije. Ker so molekule reaktantov manjše in je molekula izdelka zelo velika, bo gostota produktov vedno večja od reakcij v reakcijah kondenzacije. Kondenzacijske reakcije potekajo na več načinov. Na primer, te lahko na splošno razdelimo na dve vrsti, kot medmolekularne kondenzacijske reakcije in medmolekularne kondenzacijske reakcije. Če dve funkcionalni skupini prebivata v isti molekuli, sta znani kot znotraj-molekularni kondenzaciji. Na primer, glukoza ima linearno strukturo, kot sledi.
V raztopini je večina molekul v ciklični strukturi. Ko se tvori ciklična struktura, se -OH na ogljiku 5 pretvori v eterno vez, da obroč zapre z ogljikom 1. Ta tvori šestčlensko polkrožno strukturo. Med to reakcijo kondenzacije znotraj molekule se molekula vode odbije in nastane eterska vez. Medmolekularne reakcije povzročajo številne koristne in pogoste produkte. Med tem poteka reakcija med funkcionalnima skupinama dveh ločenih molekul. Na primer, pri tvorbi makromolekule, podobne beljakovinam, se aminokisline kondenzirajo. Sprosti se molekula vode in nastane amidna vez, ki je znana kot peptidna vez. Ko sta dve aminokislini povezani, nastane dipeptid in ko se združi veliko aminokislin, se imenuje polipeptid. DNA in RNA sta tudi dve makromolekuli, ki nastaneta kot posledica kondenzacijskih reakcij med nukleotidi. Kondenzacijske reakcije tvorijo zelo velike molekule in včasih molekule niso tako velike. Na primer: v reakciji esterifikacije med alkoholom in karboksilno kislino majhna molekula estra, če nastane. Kondenzacija je pomembna pri tvorbi polimerov. Polimeri so velike molekule, ki se vedno znova ponavljajo v isti strukturni enoti. Ponavljajoče se enote imenujemo monomeri. Ti monomeri so med seboj povezani s kovalentnimi vezmi, da tvorijo polimer.majhna molekula estra, če nastane. Kondenzacija je pomembna pri tvorbi polimerov. Polimeri so velike molekule, ki se vedno znova ponavljajo v isti strukturni enoti. Ponavljajoče se enote imenujemo monomeri. Ti monomeri so med seboj povezani s kovalentnimi vezmi, da tvorijo polimer.majhna molekula estra, če nastane. Kondenzacija je pomembna pri tvorbi polimerov. Polimeri so velike molekule, ki se vedno znova ponavljajo v isti strukturni enoti. Ponavljajoče se enote imenujemo monomeri. Ti monomeri so med seboj povezani s kovalentnimi vezmi, da tvorijo polimer.
Hidroliza
To je reakcija, pri kateri se prekine kemična vez z uporabo molekule vode. Med to reakcijo se molekula vode razcepi na proton in hidroksidni ion. Nato se ta dva iona dodamo k dvema delom molekule, kjer se vez pretrga. Na primer, sledi ester. Estrska vez je med –CO in –O.
Pri hidrolizi se proton iz vode doda na –O stran, hidroksidni ion pa na –CO. Kot rezultat hidrolize bosta nastala alkohol in karboksilna kislina, ki sta bila reaktanta pri tvorbi estra.
Kakšna je razlika med hidrolizo in kondenzacijo?
• Hidroliza je obratna oblika kondenzacije.
• Kondenzacijske reakcije tvorijo kemične vezi, hidroliza pa kemijske vezi.
• Polimeri nastanejo s kondenzacijskimi reakcijami, razbijejo pa se s hidroliznimi reakcijami.
• Med reakcijami kondenzacije se lahko sprosti molekula vode. V reakcijah hidrolize se molekula vode vključi v molekulo.
