Bentic vs Pelagic
Naše ozračje je razdeljeno na različne atmosferske plasti, odvisno od fiziokemijskih lastnosti določenega območja, in mnogi od nas jih dobro poznamo. Podobno lahko katero koli vodno telo razdelimo na različna območja, ki so razmejena s svojimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter poljubnimi mejami človeka. Vsako vodno telo bo imelo dve ločeni coni; bentosko območje, ki opisuje plasti bližje dnu vodnega telesa, in pelagično območje, ki vključuje prosti vodni stolpec, ki sodeluje s površinskimi plastmi vodnega telesa. Razen njihove osnovne geoprostorske razlike v lokaciji nam še veliko drugih dejavnikov pomaga razlikovati med njimi.
Kaj je Bentosko območje?
To je plast, ki jo najdete tik nad dnom sedimenta katerega koli vodnega telesa. Glede na morje se bentoška cona začne na obali in se razteza v globoke vode, stran od kopnega. Omeniti velja, da za to območje ni določene globine, saj se lahko spreminja od nekaj centimetrov kot v toku do več kot 1000 metrov kot v odprtem oceanu. Biote, ki živijo na tem območju, imenujemo bentos, sestavljen iz organizmov, ki so se prilagodili prenašanju nizkih temperatur in visokega tlaka ter nizke ravni kisika v tem območju. Mnogi od njih imajo prilagoditve na dnu. Ker svetloba ne more prodreti v to globino, to območje nima sposobnosti fotosinteze kot svojega vira energije. Glavni vir energije tega območja so organske snovi, ki se spuščajo po zgornjih plasteh, v tem območju pa prevladujejo detritivori in lovci.
Kaj je pelagična cona?
Kratko predstavo o tem območju lahko dobimo zgolj s sklicevanjem na grški pomen tega izraza, »odprto morje« in to območje je najvišja plast vodnega telesa, zlasti v zvezi z oceanom, ki neposredno vpliva na ozračje. Fizikalne in kemijske lastnosti tega območja se zelo razlikujejo zaradi prostranosti tega območja, ki se razteza od najvišjih voda navzdol do globljih plasti blizu bentoškega pasu vodnega stolpca. Ko se globina povečuje, se ugodne življenjske značilnosti pelagičnega območja zmanjšujejo, kar ima za posledico tudi zmanjšanje biote. To območje lahko razdelimo na več podplastov, ki segajo od zgoraj navzdol. So svetlobno prodirajoče epipelagično območje, v katerem lahko poteka fotosinteza, mezopelagično območje, ki nima dovolj svetlobe za fotosintezo in ima nižjo stopnjo raztopljenega kisika,in nazadnje batipelagično območje, ki sploh ne dobi svetlobe, in mnoga bitja na tem območju lahko ustvarijo bioluminiscenco. Večina primarne proizvodnje v vodi poteka v najvišjem epipelagičnem območju in je sloj z največjo raznolikostjo.
Kakšna je razlika med bentoskim in pelagičnim?
• Bentoška cona je plast bližje dnu vodnega telesa, medtem ko se pelagična cona nanaša na zgornje plasti vodnega telesa.
• Organizmi, ki živijo v bentoški regiji, so nastali kot „bentos“, organizmi, ki jih najdemo v pelagičnih območjih, pa so pelagični organizmi.
• Glede na odprto morje je za dno območja značilno nizke temperature, nizka stopnja raztopljenega kisika, nizka / brez svetlobe in visoki tlaki. Vendar pa je v pelagičnem območju nagib od zgoraj navzdol.
• Če primerjamo raznolikost na teh območjih, imajo pelagične vode bogate z viri večjo pestrost kot bentoška cona, ki ima manj virov.
• Fotosinteza sicer poteka v epipelagičnem območju, vendar bentoško območje nima dovolj svetlobe za to.
• Pelagične prehrambene mreže poganja fotosinteza, medtem ko se bentoške skupnosti običajno napajajo z detritusom, ki se odnaša iz zgornjih plasti.
• V dnu regije ni mogoče najti nobenega fotosintetskega organizma; prevladujejo detritivori in smetarji. V pelagičnem območju prevladujejo fotosintetski organizmi in aktivni plenilci.
• Vsa večina bitij v bentoskem območju so prebivalci dna ali sedeče živali, medtem ko vsa bitja v pelagičnem območju živijo prosto.
