Kratko poročilo proti dolgemu poročilu
Pisanje poročila v podjetju je nujno, včasih pa morate kot vodja podjetja napisati podrobno poročilo in tudi, ko morate strnjene informacije posredovati strnjeno. Ti so znani kot kratka in dolga poročila, in čeprav lahko vsebujejo podobne informacije, obstajajo razlike v obliki, slogu, globini in seveda dolžini. Oglejmo si podrobneje dve vrsti poročil.
Cilj katerega koli poročila, naj bo dolgo ali kratko, naj bo jasen, da bodo informacije, ki naj bi se posredovale naprej, lahko razumljive. Pisanje poročila je veščina, ki je nujna za vse profesionalne vodje. Razumeti je treba, da poročilo predstavlja dejstva in številke, in ne zahtevamo argumenta, kot je to v eseju. Noben bralec nima večnosti, da bi poročilo lahkotno prebral, zato mora biti vsako poročilo, najsi bo dolgo ali kratko, uporabljalo kratke in jedrnate odstavke z naslovi in podnaslovi ter pomembnimi točkami, poudarjenimi, da so pomembne.
Kratkemu poročilu pravimo tudi neformalno poročilo, medtem ko se dolgemu poročilu včasih reče formalno poročilo. Kratko poročilo pogosto ni več kot ena stran izjave, ki na najbolj jedrnat način vsebuje dejstva in številke. Kratko poročilo je kot memorandum in ne potrebuje ovitka. Ta slog poročanja je pogosto ležeren in sproščen. Slog pisanja vključuje uporabo prve osebe, kot sta jaz in mi, v ostrem nasprotju z dolgim poročilom, kjer se uporabljajo polna imena ljudi.
Dolgo poročilo ima vedno naslov, uvod, besedilo in zaključek. Dolžina je vedno več kot ena stran. Včasih vsebuje spremno pismo, ki omenja vse podrobnosti, ki so vključene v dolgo poročilo. Na koncu dolgega poročila je bibliografija in priloga. Običajno je natisniti dolgo poročilo in ga vezati na trdo vezavo. Ton v dolgem poročilu je v nasprotju s kratkim pismom zadržan in mračen.
