Ključna razlika med asortativnim in disasortativnim parjenjem je v tem, da pri asortativnem parjenju pride do parjenja med fenotipično podobnimi organizmi, medtem ko pri disasortativnem parjenju pride do parjenja med dvema organizmoma, ki sta fenotipsko različna.
V populacijski genetiki je parjenje pomemben pojav za preživetje določene vrste. Verjetnost parjenja se določi po enačbi Hardyja Weinberga. Vendar pa asortativno parjenje sledi ravnotežju Hardyja Weinberga, medtem ko disasortativno parjenje temu ravnovesju ne sledi.
