Ključna razlika med dvojno vezjo in enojno vezjo je v tem, da si pri tvorbi enojne vezi dva atoma delita en elektronski par samo med tem, medtem ko imata pri tvorbi dvojne vezi dva atoma dva elektronska para.
Kot je predlagal ameriški kemik GNLewis, so atomi stabilni, če v svoji valentni lupini vsebujejo osem elektronov. Večina atomov ima v valentnih lupinah manj kot osem elektronov (razen žlahtnih plinov iz skupine 18 periodnega sistema); zato niso stabilne. Ti atomi ponavadi reagirajo med seboj in postanejo stabilni. Tako lahko vsak atom doseže elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina. In to se lahko zgodi z oblikovanjem ionskih vezi, kovalentnih vezi ali kovinskih vezi. Med njimi je posebna kovalentna vezava. V to kategorijo obveznic spadajo enojne in dvojne obveznice.
