Kovalentna vs Polarna kovalentna
Kot je predlagal ameriški kemik GNLewis, so atomi stabilni, če v svoji valentni lupini vsebujejo osem elektronov. Večina atomov ima v valentnih lupinah manj kot osem elektronov (razen žlahtnih plinov iz skupine 18 periodnega sistema); zato niso stabilne. Ti atomi ponavadi reagirajo med seboj in postanejo stabilni. Tako lahko vsak atom doseže elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina. Kovalentne vezi so glavna vrsta kemijskih vezi, ki povezujejo atome v kemični spojini. Obstajata dve vrsti kovalentnih vezi kot nepolarne in polarne kovalentne vezi.
Polarnost nastane zaradi razlik v elektronegativnosti. Elektronegativnost daje merjenje atoma za privabljanje elektronov v vezi. Običajno se za označevanje vrednosti elektronegativnosti uporablja Paulingova lestvica. V periodnem sistemu je vzorec, kako se spreminjajo vrednosti elektronegativnosti. Od leve proti desni skozi obdobje se vrednost elektronegativnosti povečuje. Zato imajo halogeni v določenem obdobju večje vrednosti elektronegativnosti, elementi skupine 1 pa sorazmerno nizke vrednosti elektronegativnosti. V skupini se vrednosti elektronegativnosti zmanjšujejo. Ko dva ista atoma ali atomi z enako elektronegativnostjo tvorita vez med njima, ti atomi elektronski par potegnejo na podoben način. Zato si navadno delijo elektrone in tovrstne vezi so znane kot nepolarne kovalentne vezi.
Kovalentna vez
Ko dva atoma s podobno ali zelo majhno razliko elektronegativnosti reagirata skupaj, tvorita kovalentno vez z izmenjavo elektronov. Oba atoma lahko dobita elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina, če si na ta način delita elektrone. Molekula je produkt, ki nastane pri tvorbi kovalentnih vezi med atomi. Na primer, ko se isti atomi združijo v molekule, kot so Cl2, H2 ali P4, je vsak atom vezan na drugega s kovalentno vezjo.
Polarna kovalentna
Glede na stopnjo razlike elektronegativnosti je mogoče spremeniti kovalentni značaj. Ta stopnja razlike je lahko večja ali nižja. Zato vezni elektronski par bolj vleče en atom v primerjavi z drugim atomom, ki sodeluje pri tvorbi vezi. To bo povzročilo neenakomerno porazdelitev elektronov med obema atomoma. Te vrste kovalentnih vezi so znane kot polarne kovalentne vezi. Zaradi neenakomerne delitve elektronov bo imel en atom rahlo negativen naboj, drugi atom pa rahlo pozitiven naboj. V tem primeru pravimo, da so atomi dobili delni negativni ali pozitivni naboj. Atom z višjo elektronegativnostjo dobi rahel negativni naboj, atom z nižjo elektronegativnostjo pa rahel pozitivni naboj. Polarnost pomeni ločitev nabojev. Te molekule imajo dipolni moment. Dipolni moment meri polarnost vezi in se običajno meri v debajih (ima tudi smer).
Kakšna je razlika med kovalentnim in polarnim kovalentom?
• Polarne kovalentne vezi so vrsta kovalentnih vezi.
• Kovalentne vezi, ki so nepolarne, tvorita dva atoma s podobnimi elektronegativnostmi. Polarne kovalentne vezi tvorita dva atoma z različnimi elektronegativnostmi (vendar različna ne sme presegati 1,7).
• V nepolarnih kovalentnih vezah si atoma enakovredno delita atoma, ki sodelujeta pri tvorbi vezi. V polarnem kovalentu elektronski par vleče bolj en atom v primerjavi z drugim atomom. Delitev elektronov torej ni enaka.
• Polarna kovalentna vez ima dipolni moment, nepolarna kovalentna vez pa ne.
